Načini obračunavanja obresti
Linearni ali navadni način obračuna obresti
je obračun, pri katerem , se obrestna mera deli s številom enot (npr. dni ali mesecev) celotnega leta in
pomnoži s številom enot, za katero računamo obresti. Npr. če je letna obrestna mera 12 %, potem je
mesečna obrestna mera 1/12 letne obrestne mere, torej 1 %. Dnevna obrestna mera pa
je 1/365 letne obrestne mere. Stvar je torej dokaj enostavna. Če hočemo izračunati
obresti za 45 dni, bomo torej glavnico pomnožili z (12/365)*45 in pri tem upoštevali, da
mora biti v imenovalcu še 100, ker računamo z odstotki.
Primer linearnega obračuna obresti.
Seveda pa nastopi razlika, če obresti, ki se obračunavajo na linearen način, plačujemo pogosteje kot v enem
letu, npr. mesečno. V tem primeru posojilodajalec v prvem mesecu obrestuje samo glavnico, po preteku
mesece prejme obresti in posoja glavnico in obresti od prvega meseca; po preteku dveh mesecev
prejme obresti od glavnice in obresti prvega meseca itd. Če je torej letna obrestna mera pri navadnem
obračunu 12 % in se obresti plačujejo v krajšem obdobju kot je obdobje 1 leta, potem posojilodajalec
prejme več kot 12 % na leto. Ta lastnost navadnega obračuna obresti pride tem bolj do izraza,
čim pogosteje se obračunavajo in plačujejo obresti in čim višja je obrestna mera.
Konformni obračun obresti
je način, pri katerem je v zgornjem odstavku opisana lastnost odpravljena. Konformni obračun obresti je
torej obračun, pri katerem je obrestna mera prilagojena pogostejšemu plačevanju obresti. Matematično to izvedemo
tako, da letne obrestne mere ne delimo z meseci ali dnevi, temveč korenimo. In nato korena ne množimo
z meseci ali dnevi, temveč potenciramo.
Primer komformnega obračuna obresti.
Degresivni način obračuna obresti
je način, pri katerem obresti plačamo na koncu obračunskega obdobja. Torej na začetku posojilnega obdobja
prejmemo posojilo, vrnemo pa ga ob koncu posojilnega obdobja skupaj z obrestmi. To je tudi prevladujoč
način obračuna obresti.
Anticipativni način obračuna obresti
je v nasprotju od degresivnega obračun, pri katerem plačamo obresti na začetku posojilnega
obdobja. To pa v bistvu pomeni, če ga primerjamo z degresivnim, da pri enaki obrestni meri
plačamo enak znesek obresti za manjše posojilo. Enostaven primer to lahko ponazori. Npr. posojilodajalec
nam odobri 1.000.000,00 SIT posojila po 10 % obrestni meri, obračun obresti je anticipativen.
Obresti se torej plačajo vnaprej. Če je posojilo za dobo 1 leta, potem znaša znesek obresti
točno 100.000,00 SIT. Ker pa jih je treba plačati na začetku posojilnega obdobja, razpolagamo samo z
razliko med posojilo in obrestmi, torej z 900.000,00 SIT. Sklep, ki sledi iz tega: za manjši
znesek posojila plačamo enak znesek obresti. Če torej preračunate anticipativno obrestno mero v
dekurzivno, boste torej ugotovili, da dani anticipativni obrestni meri ustreza višja dekurzivna.
Ali drugače, da plačate obresti po nekoliko višji obrestni meri, kot je videti na prvi pogled.
Primer izračuna efektivne obrestne mere pri anticipativnem obračunu (s programom
Cena kapitala).
Nominalna obrestna mera
je obrestna mera, ki je izražena v enem številu. Če imamo npr. posojilo z 9 % obrestno mero,
je to nominalna obrestna mera. Pri nas že nekaj časa uporabljamo kombinirano obrestno mero,
in sicer TOM ter dogovorjeno "realno" obrestno mero.
Realna obrestna mera
pa je po Fisherjevi teoriji obrestna mera, ki pove, koliko se poveča glavnica realno,
torej upoštevaje inflacijo. Če je torej nominalna obrestna mera 10 % letno, inflacija pa 5 % letno,
potem je realna obrestna mera - ([(1,10/1,05)-1]x100) - enaka 4.8 %.
Revalorizacijska obrestna mera
(včasih tudi R ali sedaj npr. temeljna obrestna mera oz. TOM) je obrestna mera, s katero naj bi
ohranjali osnovno vrednost posojila. Realna vrednost posojila se namreč zaradi inflacije zmanjšuje.
Kupna moč zneska pada. TOM se določa kot povprečje indeksa življenskih stroškov zadnjih 12 mesecev.
Primer obračuna obresti z revalorizacijsko obrestno mero.
Tudi v primeru uporabe revalorizacijske obrestne mere se uporablja izraz "realna obrestna mera", ki
pomeni dodatek k revalorizacijski obrestne meri. Npr. pri dogovorjeni obrestni meri TOM + 5 %, se
teh 5 % govori kot o realni obrestni meri.
Efektivna obrestna mera - EOM
Razni stroški pri najemu posojila, ki so lahko opredeljeni v znesku ali % (npr. provizije) se ne morejo
seštevati z obrestno mero. Primerjava dveh posojil, pri katerih od katerih je vsaj pri enem potrebno
plačati dodatne stroške poleg obresti, je zato nemogoča.
Primer izračuna EOM pri kratkoročnem posojilu z enkratnim odplačilom s programom Cena kapitala.
