PLAČILO S KARTICO ALI POPUST ZA
PLAČILO Z GOTOVINO ?
Človek se včasih vpraša, če smo Slovenci res malo čudni. Imamo Agencijo za plačilni promet, s katero smo v gospodarstvu zadovoljni verjetno bolj kot s katero koli drugi državno institucijo. Ampak zato, da bomo taki, kot drugi v Evropi, se odločimo ukiniti sistem, ki dobro dela in prenesemo funkcijo plačilnega prometa na banke, ki ga bodo z velikimi težavami in stroški (in pozneje tudi dobički) opravljale zelo verjetno slabše.
Imeli smo čeke občanov, ki so se sicer uporabljali nekoliko v nasprotju z Zakonom o čeku. Vsaj v primerih, ko so se izdajali čeki na odloženo plačilo. Kljub temu pa je bil to instrument, ki je omogočal kreditiranje potrošnikov brez veliko administracije. In če je Banka Slovenije obseg teh čekov upoštevala pri računanju denarne mase (o čemer pri sposobnosti Banke Slovenijo skoraj ne moremo dvomiti), potem tudi izdani čeki na odloženo plačilo niso povzročali narodno gospodarske škode. Seveda pa je imela uporaba čekov, in to ne samo čekov na odloženo plačilo, tudi pomembno pomankljivost. Banke za vnovčenje čekov niso zaračunavale provizije. Pri plačilu s plasticnim denarjem pa znaša provizija tam nekje od 2 % pa do 5 % ali v nekaterih primerih celo več. Medbančni sporazum, ki določa, da mora trgovec sedaj vsaki banki posebej poslati čeke njenih komitentov in da se izplača ček samo v primeru, če je v trenutku vnovčenja na računu pokritje, je bistveno povečal tveganje in stroške poslovanja s čeki. Povečal do te mere, da mnogi trgovci čekov ne sprejemajo več. Posledica tega bodo spremenjene navade potrošnikov, ki ne bodo mogli kupovati na odloženo posojila na tak nacin kot do sedaj. Posledica tega bo nedvomno tudi povečan obseg poslovanja s plastičnim denarjem.
Če se torej vprašamo, ali smo Slovenci čudni, ko ukinjamo institucije in instrumente, s katerimi smo zadovoljni, potem je odgovor na dlani. Nismo čudni. Smo v Evropi in kapital postaja vse bolj odločujoč dejavnik.
KOLIKO STANE PLAČEVANJE S PLASTIČNIM DENARJEM
Seveda pa je mnogo modreje, da se ne sprašujemo, če smo čudni, temveč da razmišljamo o tem, kako znižati svoje stroške in povečati obseg poslovanja. In plačila s plastičnim denarjem predstavljajo v trgovini že pomemben strošek. Poglejmo najprej, kolikšna je cena posameznega nakupa s plastičnim denarjem za trgovca.(Zgledi so vzeti iz programa Cena kapitala.)
ZGLED ŠT. 1. Cena kupnine za blago, ki ga kupec plača s kreditno kartico
VPRAŠANJE:
Kolikšna je sedanja vrednost kupnine 10.000 SIT za blago, ki ga kupec plača s kreditno kartico, če banka zaračunava 3% provizijo in izplača kupnino v 14 dneh.
Kolikšen delež razlike v ceni gre banki za plačilo s kreditno kartico, če je razlika v ceni med nabavno in prodajno ceno 15 %, obračunani DDV pa 19 %?
Stroški pri plačilu s kartico so dvojni. Strošek provizije je znan in znaša 3 % od vrednosti nakupa. Strošek zamika pri prejemu plačila pa je odvisen od dolžine zamika in obrestne mere, ki jo trgovec plačuje za najeta posojila (ali obrestne mere za izgubljeni donos). Predpostavili bomo,
da trgovec placuje posojilo v povprecju po obrestni meri, ki je enaka TOM+6 %. Za mesec maj 2000 je TOM 0,8 %. Najprej bomo izracunali nominalno obrestno mero.
IZRACUN SKUPNE OBRESTNE MERE *
Besedilo SKUPNA OBRESTNA MERA
Letna realna obrestna mera % 6.000
Število dni v letu 366
Mesecna reval. obrestna mera % 0.800
Število dni v mesecu 31
Letna obr. mera na mesecni ravni 0.4948
Mesecna rev. obr. mera na letni ravni 9.8643
Skupna obr. mera na mesecni ravni 1.2987
Skupna obr. mera na letni ravni 16.4562
Sedaj, ko imamo nominalno obrestno mero, razobrestimo (diskontiramo) znesek kupnine, ki nam ga z zamikom 14 dni nakaže banka. Ker je provizija za plačilo 3 %, je nominalna vrednost prejetega plačila 10.000,00 SIT - 3 % od 10.000,00 SIT, torej 9.700,00 SIT. To vrednost torej diskontiramo s 16.4562 % letno obrestno mera za obodobje 14 dni.
OBRACUN DISKONTA ŠT. 7 *
Besedilo Znesek Od Do Obr. mera Obresti Disk. vred.
cena placila s kart. 9.700,00 04.05.2000 18.05.2000 16.4652 56,39 9.643,61
Skupaj 9.700,00 56,39 9.643,61
Rezultat torej imamo. Diskontirana vrednost ali vrednost na dan nakupa je torej 9.643,61 SIT ali 96.44 % prodajne vrednosti. Toliko dobi trgovec. Banka pa 356,39 ali 3.56 %.
Če je razlika v ceni trgovskega blaga 15 %, davek na dodano vrednost pa 19 %, potem lahko ugotovimo, da je neto prodajna cena (10.000,00 /1,19) 8.403,36 SIT, od tega znaša razlika v ceni (8.403,36/1,15) 1.096,09 SIT.
Storitve plačila s plačilno kartico torej v našem znašajo (356,39/1.096,09) 32,5 % razlike v ceni. (opomba: če je 15 % rabat, neto prodajno ceno množimo z odstotkom rabata). Seveda, čim višja je razlika v ceni (ali rabat), tem nižji je stroškov plačil s kreditno kartico pri ostalih nespremenjenih okoliščinah. V vsakem primeru pa je strošek nekajkrat višji od plačila z gotovino, kjer je provizija Agencije za placilni promet 0,31 %.
KAKO ZNIŽATI STROŠKE PLAČILA PRI POSAMEZNEM PLAČILU
Najbolj enostaven način, da trgovec zniža stroške placila, je da kupcu ponudi popust za plačilo z gotovino. Pri tem je seveda potrebno upoštevati, da so tudi pri pologu gotovine stroški in pa, da je osnova za plačilo DDV znesek na računu. To pomeni, da se v primeru, ko kupcu odobrimo popust, ki je naveden na računu, DDV plačuje od osnove, ki je zmanjšana za popust. Mnogi kupci se že zavedajo, da pri plačilu z gotovino pogosto lahko dobijo popust.
ZGLED ŠT. 2: Višina možnega popusta posameznemu kupcu
VPRAŠANJE:
Koliko popusta lahko odobrimo kupcu, ki želi plačati s kartico (plačilo prispe po 14 dneh, obrestna mera je TOM + 6 %), če je provizija za plačilo 3 %, stroški pologa gotovine pri agenciji za plačilni promet pa 0,31 %
Skupni stroški plačila s kartico so določeni:
a. z zneskom provizije za plačilo s kartico ( 3 % od vrednosti nakupa);
b. z zneskom diskonta po obrestni meri 16,4562 % letno (glej izračun zgoraj) za dobo 14 dni od 97 % kupnine (kupnina, zmanjšana za 3 % provizije)
c. upoštevati pa je potrebno tudi oportunitetne stroške plačilnega prometa v višini 0,31 % od zneska kupnine; pri izračunu možnega popusta lahko enostavno stroške provizije za plačilo s kartico zmanjšamo za stroške plačilnega prometa, ki bi jih sicer plačali (3 % - 0,31 %)
d. upoštevati je potrebno, da pri popustu z gotovino DDV plačamo od osnove, ki je manjša za popust (seveda mora biti popust naveden na računu); pri plačilu s kartico pa plačamo DDV od polne vrednosti kupnine.
CENA PLACILA S KREDITNO KARTICO *
| Besedilo |
X BANKA
|
| Provizija pri plačilu s kreditno kartico % |
3,0000
|
| Stroški plačilnega prometa - inkaso gotovine % |
0,3100
|
| Davek na dodano vrednost % |
19,0000
|
| Število dni od dneva prodaje na kartico do prejema plač. |
14
|
| Uporabljena obrestna mera |
16,4562
|
| Efekt.cena placila s kartico (meja popusta za pl. z got.) |
3,706
|
Rezultat pokaže, da pri 3 % proviziji za plačilo s kartico (in ostalih navedenih pogojih) lahko odobrimo 3,7 % popusta na gotovinsko plačilo, ne da bi pri tem karkoli izgubili. Nadaljni izračuni pokažejo (če se malo igramo s številkami), da tudi
če je placilo takojšnje, lahko še vedno odobrimo 3,1 % popusta za plačilo z gotovino ne da bi pri tem karkoli izgubili.
Seveda je v interesu trgovine, da ne odobri kupcu ves možni popust, temveč da ga razdeli medse in med kupca. Kakršna koli je že delitev, v vsakem primeru utegne biti koristna za oba.
Kot je videti, je manevrskega prostora pri plačilu s plastičnim denarjem kar nekaj. Delno za to poskrbi država, v mnogo večji meri pa seveda banke. To bo verjetno trajalo, dokler bo obstojala Agencija za plačilni promet. Ko pa bo Agencija ukinjena, se utegne zgoditi še kakšen bančni sporazum, ki bo ceno pologa gotovine dvignil na nivo, ki bo nekajkrat višji od sedanje cene pri Agenciji.
Zgoraj prikazani zgled se seveda nanaša na individualnega kupca. Če kupec ponudi kot plačilno sredstvo kreditno kartico, mu prodajalec lahko ponudi popust za plačilo z gotovino. Če pa ponudi gotovino in za plačilo z gotovino ne pričakuje popusta, ga pač ne dobi.
KAKO PONUDITI SPLOŠNI POPUST NA PLAČILO Z GOTOVINO
Splošni pristop, pri katerem vsem kupcem, ki plačajo z gotovino, ponudimo popust, je vsebinsko zahtevnejši, vsebuje pa tudi tveganje. Če npr. 50 % celotnega prometa plačanega z gotovino, drugih 50 % pa s plačilno kartico in se odločimo ponuditi npr. 2 % popust za plačilo z gotovino, si lahko celotne stroške plačil povečamo in ne zmanjšamo. Stroški se nam takoj povečajo za 2 % popusta vsem, ki plačajo z gotovino (torej za 50 % vsega prometa). Če predpostavimo eno od skrajnosti, torej da se struktura plačil zaradi popusta ne bo spremenila, potem smo si stroške povecali za 2 % od 50 % prometa oziroma za 1 % od celotnega prometa.
Čim višji je delež plačil s plastičnim denarjem, tem manjše je tveganje. Zato je smotrno narediti analizo plačil glede na velikost računa:
Višina računa % plačil v gotovini % plačil s karticami Znesek prometa
0-3000 80 20 500.000
3001 – 10.000 50 50 1.700.000
10.001 - 90 10 1.100.000
Predpostavljamo, da je najvišji delež placil s plasticnim denarjem v skupini, kjer so zneski racunov najvišji. Zato je tudi tveganje najmanjše.
V zgledu št. 3 prikazujemo izračun učinkov splošnega popusta na plačilo z gotovino za nakupe nad zneskom X, pri katerih je 90 % plačil s plastičnim denarjem. Predpostavili smo, da bomo z 2 % popustom na plačilo z gotovino dosegli spremembo v strukturi, tako da bo le še 60 % plačil s karticami. Ostali pogoji so enaki kot v zgornjih zgledih.
ZGLED ŠT. 3: Ocena učinkov splošnega popusta na plačilo z gotovino
VPRAŠANJE:
Kolikšen je prihranek, če z 2 % popustom za plačilo z gotovino zmanjšamo delež plačil s plastičnim denarjem od 90 % na 60 %.
STROŠKI PLAČIL S KARTICAMI - SPLOŠNI PRISTOP *
Besedilo
Promet 20.000.000
Pred spremembo Po spremembi Razlika
Delež placil s kartico % 90,00000 60,00000
Delež placil z gotovino % 10,00000 40,00000
Provizija za placila s kartico 3,00000
Stroški placilnega prometa z got. 0,31000
Stopnja DDV % 19
Znesek obracunanega DDV 3.193.277 3.167.731 -25.546
Popust na placilo z gotovino 0,00000 2,00000
Št. dni od prejema kartice 14
Povprecna obrestna mera 16,45200
Znesek obresti 102.300 68.200 -34.100
Znesek provizije za placila s 540.000 360.000 -180.000
Stroški placilnega prometa z 6.200 24.800 18.600
Popust 0 160.000 160.000
Skupaj stroški 648.500 613.000 -35.500
Delež stroškov v prometu 3,242 3,065 0,178
V prikazanem primeru je prihranek 35.500,00 SIT ali 0,178 % od višine celotnega prometa. Kolikšnemu tveganju se izpostavimo z objavo takega splošnega popusta
|
