CENA FINANČNIH VIROV

---

Finančniki so verjetno med najbolj inovativnimi ljudmi na svetu. Vsako stvar lahko obrnejo na tak ali drugačen način in če njihovi sogovorniki ne obvladajo vsaj osnov obračuna obresti, se lahko zgodi, da plačujejo več, kot si predstavljajo. Banke, pa ne samo naše, so lep primer finančne inovativnosti. Npr. inovacija, da vam zaračunajo stroške vodenja posojila, je vredna Nobelove nagrade. Morda je kdo že pomislil, da bi tudi sam zaračunal banki stroške vodenja posojila, saj mora prav tako voditi evidenco vseh najetih posojil. Ampak praviloma so banke v poslovnih odnosih (predvsem z manj pomembnimi strankami) močnejši partner. Zato si to lahko privoščijo. Po drugi strani pa obstoja tudi konkurenca med bankami in dober komitent (ki ni pretirano zadolžen in s tem odvisen od banke) lahko s pogajanji marsikaj doseže. Seveda pa je za to potreben čas in pa znanje ali vsaj orodje, ki nadomesti tehnično plat znanja. Izračune, ki so prikazani v tem prispevku, smo izdelali s programom CENA KAPITALA. Če pa nimate programa ali ustreznega znanja, da bi ročno preračunavali razne posojilne pogoje, lahko to delo zaupate svojim računovodjem.

NA KAJ JE POTREBNO BITI POZOREN PRI OCENJEVANJU POSOJILA

1. Način obračuna obresti je lahko linearen ali konformen. Pri enaki deklarirani obrestni meri in pri plačilu obresti v rokih, ki so krajši od 1 leta, je linearen način obračuna dražji. Trenutno je to aktualno predvsem deviznih posojilih ali posojilih z devizno klavzulo. Način obračuna obresti je lahko dekurziven (plačilo na koncu obdobja) ali anticipativen (plačilo obresti na začetku obračunskega obdobja). Pri enaki deklarirani (pogodbeni) obrestni meri je anticipativen obračun obresti dražji.
2. Obračunsko število dni v letu je lahko 365 oz. 366, pri deviznih posojilih ali posojilih z devizno klavzulo pa je lahko tudi 360. To prakso prinašajo k nam predvsem tuje banke. Če je obračunsko leto 360 dni, to podraži posojilo.
3. Razne provizije in fiksni stroški (od stroškov odobritve posojila do stroškov vodenja itd., itd.), bančne garancije in podobno.
4. Razna druga pogodbena določila. Npr. določila, ki opredeljujejo stroške posojilojemalca pri predčasnem vračilu posojila ali pa določila, s katerimi banka enostransko spreminja pogoje posojila.

Res je sicer, da je posojilojemalec, še posebno, če ni velik, v podrejenem položaju. Treba pa se je tudi zavedati, da je tudi v interesu bank, da svoj denar dobro in varno naložijo. Zato je potrebno tudi pri iskanju posojila zbrati vsaj nekaj ponudb, jih primerjati in se tudi pogajati. Banke imajo interes, da imajo posojilojemalci pri njih odprte račune. To je že eno od pogajalskih izhodišč. Drugo pa je, da primerjate ceno posojila, ki vključuje vse stroške. In če vam vaša banka ponuja posojilo, pri katerem je efektivna obrestna mera (ki vključuje vse stroške posojila) višja od obrestne mere katere koli druge banke, potem je le še stvar pogajalskih sposobnosti, da dosežete nižjo ceno posojila. Konec koncev lahko odprete račun tudi pri drugi banki.

VPLIV ODVISNIH STROŠKOV NA CENO POSOJILA

Neposredna primerjava cene posojila je pogosto nemogoča. Različne banke ponujajo posojila po obrestnih merah, ki se nekoliko razlikujejo. Še bolj pa se razlikujejo razni odvisni stroški, o katerih smo že govorili. Celo izkušenemu finančniku je težko oceniti na prvi pogled, ali je cenejše posojilo v znesku 5.000.000,00 SIT za dobo 3 mesece pot T+6 z 0,5 % provizijo in 15.000,00 SIT fiksnih stroškov ali po obrestni meri T+4 s 1 % provizije in 25.000,00 SIT fiksnih stroškov. Skratka, če ne želimo imeti nepotrebnih stroškov financiranja, je potrebno vse elemente posojilnih pogojev preračunati na skupni imenovalec. Pri tem je potrebno upoštevati , da se praviloma provizije in fiksni stroški plačujejo na začetku obdobja, obresti pa praviloma na koncu obdobja.

Postopek je tudi pri ročnem izračunu relativno enostaven. Če vzamemo za primer pogoje prve ponudbe, potem sledimo naslednjemu postopku:

1. Upoštevati je potrebno, da je treba provizijo in fiksne stroške posojila plačati na začetku posojilnega obdobja. To praktično pomeni, da bomo razpolagali z zneskom posojila, ki bo manjše za plačilo provizije in fiksnih stroškov: 5.000.000,00 – 0.5/100 * 5.000.000,00-15.000,00=4.960.000,00
2. Izračunamo obresti od glavnice 5.000.000,00 po T+6 %. Najprej bomo izračunali skupno obrestno mero. Ker je T za prihodnost neznana, lahko poenostavimo in upoštevamo sedanjo ali najbolj verjetno. V našem primeru bomo upoštevali 0.8 % mesečno, tako da je skupna obrestna mera 16,456 % letno. O=((1+P/100)**(366/dni)*G)-G = ((1+16,456/100)**(366/91)*G)-G=193.021,09
   Pri tem je O simbol za obresti, P je skupna obrestna mera, G pa glavnica posojila, dni pa število dni.
3. Sedaj izračunamo efektivno obrestno mero, pri čemer kot glavnico upoštevamo znesek posojila, s katerim bomo dejansko razpolagali, torej 4.960.000,00 (G1) in znesek obresti, ki ga plačamo od polnega zneska posojila.
4. Formula: P/100=((O+G)/G1)**(365/d)-1 =((195.728,16+5.000.000,00)/4960.000)**(366/91)-1= 0,202796 P=20.2796 %

Pri tem je P obrestna mera, 0 je obresti, G je glavnica posojila in G1 je glavnica posojila, zmanjšana za provizijo in fiksne stroške.

Efektivna obrestna mera prvega posojila je torej 20,2796 % letno. Sedaj bi morali izračunati še efektivno obrestno mero za ostale ponudbe. Če pa bi primerjali posojila v tolarjih s tujimi posojili ali posojili z devizno klavzulo, bi morali postopek ponoviti, pri čemer bi upoštevali tudi tečajne razlike.

Prednost, ki je morda prisotna pri uporabi programskih orodij, je v povezavi z različnimi moduli. Če bi želeli npr. za navedeno posojilo izračunati tudi primerljivo obrestno mero v tuji valut (npr. v DEM), bi morali oceniti tečaj DEM na dan 1. 7. 2000. Predpostavimo, da se bo tečaj DEM povečal od 103,1828 SIT za DEM na 107,12000 na dan vračila posojila (za cca 3,8 % v 3 mesecih ). V naslednjem zgledu, ki smo ga naredili s programom Cena kapitala, smo vnesli podatke in dobili naslednji rezultat:

ANALIZA POSOJILA Z ENKRATNIM ODPLAČILOM

ANALIZA POSOJILA

Primerjava posojila pokaže, da bi v primeru navedenih tečajnih sprememb primerjalna obrestna mera v DEM znašala 3,4621 % letno. Če bi torej dobili posojilo v tuji valuti ali posojilo z valutno klavzulo po obrestni meri, ki bi bila nižja od 3,46 % letno, bi bili pogoji ugodnejši od tolarskega posojila. Pod pogojem, da se tečaj DEM ne bo povečal preko ocenjene vrednosti 107,12 SIT za DEM.

Anton Klepec