CENA CASSA SCONTA
Viri finančnih sredstev so različni. Namesto da najamemo
posojilo, lahko prodamo terjatve do kupcev. Lahko pa tudi
kupcem ponudimo cassa sconto, če nam plačajo v krajšem roku,
kot je dogovorjen s pogodbo ali pa tudi v pogodbi dogovorimo
cassa sconto za predčasno plačilo. Ta zadnja možnost ni preveč
priporočljiva, če se okoliščine močno spreminjajo. Sprememba
temeljne obrestne mere od 0,4 % na 0,8 % mesečno od avgusta
1999 do aprila 2000 sodi zagotovo med tisto vrsto
sprememb, zaradi katerih višino cassa sconta ni
priporočljivo vnašati v letne pogodbe. Ali pa je potrebno vsaj
premisliti, na kakšen način jih lahko vnesemo, ne da bi
utrpeli preveč škodljivih posledic.
Cassa sconto se odobrava na različne načine. Našteli jih
bomo nekaj, vendar s tem ne bomo izčrpali vseh možnosti.
1. Cassa sconto je določen kot obrestna mera.
Npr. za predčasno plačilo se odobrava cassa sconto po obrestni
meri T+5 %. V tem primeru enostavno obračunate obresti od
zneska računa za določeno število po navedeni obrestni meri.
Da v operativi ni preveč dela, si lahko izdelate vsak mesec
preglednico z obrestovalnimi faktorji za določeno število dni.
S tako tabelo lahko finančni delavec samo pomnoži znesek
računa s faktorjem za določeno število dni in dobi znesek
cassa sconta ali znesek glavnice, ki jo je treba plačati. V
našem primeru smo uporabili tabelo, ki smo jo naredili s
programom CENA KAPITALA, lahko pa si jo sami izdelate v
kakršni koli preglednici. Če računamo cassa sconto za 5 dni,
potem znesek računa pomnožimo s faktorjem za cassa sconto za 5
dni in delimo s 100.
TABELA ZA IZRAČUN DNEVNIH KONFORMNIH OBRESTI
|
MAJ 2000 |
Letno |
Mesečno |
|
Realna obr. mera (r) : |
5.000 |
0.414 |
|
Reval.obr.mera (T):
|
9.864 |
0.800 |
|
Število dni v letu |
366 |
|
|
Število dni v mesecu: |
31 |
|
| Dni |
Mesečna obr.
mera %T |
Letna obr.
mera % r |
Skupaj (%)
T+R |
Cassa
sconto |
Fakt. na
glav. |
| 1 |
0.025707077 |
0.013331534 |
0.039042038 |
0.039026802 |
0.999609732 |
| 2 |
0.051420762 |
0.026664846 |
0.078099320 |
0.078038372 |
0.999219616 |
| 3 |
0.077141058 |
0.039999936 |
0.117171850 |
0.117034717 |
0.998829653 |
| 4 |
0.102867965 |
0.053336803 |
0.156259634 |
0.156015845 |
0.998439842 |
| 5 |
0.128601486 |
0.066675448 |
0.195362680 |
0.194981757 |
0.998050182 |
| 6 |
0.154341623 |
0.080015871 |
0.234480992 |
0.233932465 |
0.997660675 |
2. Cassa sconto je določen kot odstotek
za vsak dan plačila pred zapadlostjo. Izodišče za
odločitev je lahko :
a. obrestna mera, iz katere izhajamo in določimo
dnevni cassa sconto ali
b. mesečni cassa sconto
ad a. Če je izhodišče obrestna mera, vzemimo
za primeri TOM + 10 %, potem izračunamo mesečno obrestno mero.
Revalorizacijsko obrestno mero (TOM, v mesecu maju 2000 je
npr. 0,8 %) spremenimo v faktor, imenujmo ga F1, tako, da ga
delimo s 100 in mu prištejemo 1.
F1=(0,8/100)+1=1,008
Letno obrestno mero spremenimo v mesečno tako, da jo
spremenimo v faktor (delimo s 100 in prištejemo 1), korenimo s
številom dni v letu in potenciramo s številom dni v
mesecu:
F2=((10/100)+1)**(31/366)=1,0081
F3=F1*F2=1,008*1,0081=1,01617
F3 je skupni mesečni obrestovalni faktor, ki ga spremenimo
v mesečno obrestno mero z obratnim postopkom torej odštejemo
vrednost 1 in pomnožimo s 100. Mesečna obrestna mera je torej
v našem primeru 1,617 %.
IZRAČUN SKUPNE OBRESTNE
MERE
| Besedilo |
Skupna
obrestna mera |
| Letna realna
obrestna mera |
10.000 |
| Število dni v
letu |
366 |
| Mesečna
reval. obrestna mera (%) |
0.800 |
| Število dni v
mesecu |
31 |
| Letna obr.
mera na mesečni ravni |
0.8105 |
| Mesečna
reval.obrestna mera na letni ravni |
9.8643 |
| Skupna
obr. mera na mesečni ravni |
1.6170 |
| Skupna obr.
mera na letni ravni |
20.8507 |
Dnevni cassa sconto pa dobimo tako, da mesečno
obrestno mero delimo s številom dni, torej
1,617/31=0,052 % dnevno.
Ad b. Če pa izhajamo iz dnevnega ali mesečnega cassa
sconta, potem je smotrno vedeti, kakšna je obrestna mera pri
danem dnevnem ali mesečnem cassa scontu. Odgovor na vprašanje,
kakšna je cena cassa sconta v višini 0,07 % dnevno za
npr. 31 dni, dobimo če postopek pod točko a. ponovimo v
obratni smeri. Na mesečni ravni je to 0,07*31=2,17 %. Nato
preračunamo mesečno obrestno mero na letno raven (spremenimo v
faktor, korenimo številom dni meseca in potenciramo s številom
dni leta):
(1+2,17/100)**(366/31)=1,28848, letna obrestna mera
pa je 28,848. Če skupni letni obrestovalni faktor delimo
z revalorizacijskim preračunanim na letno raven, dobimo realni
obrestovalni faktor in realno obrestno mero.
3. Naslednja možnost je določitev
odstotka cassa sconta za plačilo v določenem številu
dni. Npr. v pogodbi je določeno zapadlost račun 60 dni po
dobavi. Ponudi pa se cassa sconto v višini 2 % za plačilo v 30
dneh. To pa pomeni, da je cassa sconto enak, če se plača v 10
ali 30 dneh.
CENA CASSA SCONTA
| Besedilo |
dobavitelj
X/td> |
| Uporabljen
revalor. faktor |
TOM |
| Znesek računa |
100.000,00 |
| Znesek sconta |
2.000,00 |
| Datum plačila
računa |
15.4.2000 |
| Datum zapadlosti
računa |
15.5.2000 |
| Število dni |
30 |
| Revalorizacijski
faktor |
1.01 |
| Efektivna
obrestna mera |
17.0210 |
V našem primeru smo uporabili kar izračun iz programa Cena
kapitala, ročni postopek izračuna pa je enak že
opisanemu v prejšnjih točkah.
Pri odločanju o odobritvi (ali sprejemu ponudbe
dobavitelja) cassa sconta pa ni pomembna samo cena, izražena v
obrestni meri, ampak tudi druge okoliščine poslovanja kot so
npr. navade kupcev in naša poslovna praksa.
Poglejmo naslednji primer. Potrebujemo dodatna
finančna sredstva in imamo možnost najeti pri banki posojilo
po obrestni meri TOM + 8 %, pri čemer navedena obrestna mera
vključuje vse stroške (je torej efektivna obrestna mera). Ali
se nam izplača ponuditi kupcem cassa sconto v višini 1 %
fakturne vrednosti, če plačajo 15 dni pred pogodbenim rokom
plačila:
a. če kupci plačujejo v roku;
b. če kuci zamujajo v povprečju 35 dni in jim
zaračunavamo zamudne obresti;
c. če kupci zamujajo v povprečju 35 dni in jim ne
zaračunavamo zamudnih obresti;
d. če kupci zamujajo v povprečju 35 dni in jim
zaračunavamo zamudne obresti, vendar jim potem odpišemo 50 %
obračunanih obresti;
CENA CASSA SCONTA
| Besedilo |
dobavitelj
X/td> |
| Uporabljen
revalor. faktor |
TOM |
| Znesek računa |
100.000,00 |
| Znesek sconta |
1.000,00 |
| Datum plačila
računa |
1.5.2000 |
| Datum zapadlosti
računa |
16.5.2000 |
| Število dni |
15 |
| Revalorizacijski
faktor |
1 |
| Efektivna obrestna mera |
16.3170 |
Izračun cene cassa sconta nam pokaže, da je ceneje najeti
posojilo kot odobravati cassa sconto, če kupci plačujejo v
roku.
Če kupci zamujajo 35 dni in jim zaračunavamo zamudne
obresti, ki jih kupci tudi plačajo, potem je bolje, da
najamemo posojilo po TOM +8 % , zamuda pri plačilu pa se
obrestuje z zamudnimi obrestmi, ki znašajo nekaj manj kot TOM
+ 13,11 (podatek za maj 2000)
Če pa kupci zamujaja v povprečju 35 dni in jim zaradi
kakršnega koli vzroka ne zaračunavamo zamudnih obresti, potem
se cassa sconto dejansko ne nanaša na 15 dni temveč na 50 dni
(15 rednih + 35 dni zamude), zato je rezultat povsem
drugačen.
CENA CASSA SCONTA
| Besedilo |
dobavitelj
X/td> |
| Uporabljen
revalor. faktor |
TOM |
| Znesek računa |
100.000,00 |
| Znesek sconta |
1.000,00 |
| Datum plačila
računa |
1.5.2000 |
| Datum zapadlosti
računa |
20.6.2000 |
| Število dni |
50 |
| Revalorizacijski
faktor |
1.01 |
| Efektivna obrestna mera |
-2.1470 |
Cena cassa sconta je v tem primeru TOM – 2.147. Torej
je odobritev cassa sconta za več kot 10 % točk cenejša od
najema posojila in je odobritev cassa sconta več kot
upravičena.
V zadnjem primeru računski postopek poenostavimo tako, da
računamo ceno cassa sconta za 15 rednih dni in 1 zamude,
torej 35/2 = 18 dni. V tem primeru znaša cena cassa sconta TOM
+ 1,7 % in je še vedno cenejša kot najem posojila. Torej je
odobritev cassa sconta upravičena.
Cassa sconto je instrument, ki je praviloma relativno drag
v primerjavi z drugimi viri financiranja. Če z likvidinostjo
nimamo problemov in prosta denarna sredstva deponiramo pri
bankah, je malo verjetno, da bomo kupcem ponudili cassa
sconto. V tem primeru namreč ceno cassa sconta primerjamo ne s
ceno posojila temveč z donosom deponiranih srestev. Zgoraj
navedeni primer pa kaže, da je tudi to lahko smotrna
odločitev, če kupci močno zamujajo pri plačilih.
Anton
Klepec |